preloader

VROČINA IN SUŠA NA VRTU

 

V naših krajih imamo letne čase. Vegetacijsko obdobje je vezano na pomlad, poletje in jesen. V grobem delimo vegetacijsko obdobje na obdobje setve, rasti in žetve. V obdobju vegetacijske sezone pridelovalci vrtnin vlagamo veliko truda, veselja, časa in energije ter nenazadnje tudi finančnih sredstev v obdelovalne zemlje, vse le zato, da nam bi narava povrnila obilo sveže, domače in na znan način pridelane zelenjave.

V obdobju vegetacije nas lahko preseneti več težkih vremenskih okoliščin. Trenutno se soočamo z neznosno vročino in sušo.

 

Zalivanje vrta z deževnico

Če smo se na sušne dni pripravili, smo v obdobju, ko je še bilo nekaj padavin ujeli deževnico iz strehe v plastične sode.

Zalivamo redkeje in obilneje

Rastline od vsega začetka zalivamo redkeje in takrat bolj obilno, tako rastline dobijo globlji koreninski sistem, zaradi katerega bodo kasneje bolj odporne na sušo.

Rastline, ki so se že močno presušile, zalivamo večkrat in počasi.

Kdaj in kako zalivamo

Vrt zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ter temeljito. Zalivamo po tleh in ne po listih.

Prednostno zalivanje

V zelo sušnih obdobjih varčujemo z vodo. Tako, da se za zalivanje rastlin odločimo prednostno tj.  katere je zalivati nujno in katere lahko počakajo. Najbolj je odvisno od posameznikovih prioritet, za nekoga je to zelenjava, za drugega sadno drevje ali greda z rožami, nekaterim je najpomembnejša zelenica. Splošno pa velja, da najprej zalijemo zelenjavo in trajnice, šele nato se lotimo zalivanja enoletnic in trate.

Zemlja

S humusom bogata tla najlažje in najdlje upirajo suši. Taka tla nase vežejo več vode, hkrati pa so tudi zračna. Za dodatno organsko maso (za naslednje leto) poskrbimo konec avgusta, ko na prazne gredice posejemo rastline za zeleno gnojenje (ogrščica, ajda…), katere kasneje jeseni le zakopljemo v tla. Zelena masa se do pomladi predela v hranljivo organsko maso.

Zastirka

Tla pred izsušitvijo varuje tudi zastirka (zastirko razgrnemo že pred hudo vročino), s katero prekrijemo gole dele gredic. Za zastirko lahko uporabimo pokošeno travo, ki še ni zasemenila, slamo, ali na gredi pustimo zgolj izruvan plevel, uporablja pa se tudi gozdno praprot in bezgovo listje

Rastline, ki dobro prenašajo sušo

Vse vrtnine potrebujejo zalivanje! Na pomanjkanje vode, pa so še najbolj odporni: paradižnik, blitva, zimske buče in nizki fižol. Od zelišč pa sušo najlažje prenesejo origano, timijan, sivka in rožmarin.