preloader

Opraševalci

”Ko bo z obličja Zemlje izginila zadnja čebela, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več ljudi …”

Zgornja misel, ki jo pripisujejo Albertu Einsteinu, je pomemben opomnik, kako nepogrešljive so za naš obstoj čebele. Prav danes je njihov praznik, svetovni dan čebel, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila na pobudo Slovenije.20. maj je bil za svetovni dan čebel izbran med drugim zato, ker se je na ta dan rodil Anton Janša, nepresežena legenda in pravzaprav utemeljitelj modernega slovenskega čebelarstva. Še več, bil je celo prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je na novi čebelarski šoli na Dunaju cesarica Marija Terezija postavila za prvega učitelja modernega čebelarstva za celotno Avstrijo.

Sredina maja pa je na severni polobli tudi čas pomladi in čas intenzivnega rojilnega obdobja novih čebeljih generacij. Toda okolje je do opraševalcev, kot so čebele in tudi čmrlji, vse manj prijazno, naravni cvetoči travniki so vse redkejši, zato je pomembno, da jim po vseh svojih močeh pomagamo tudi sami.

čmrljiFoto: Getty Images

Opraševalci in njihova paša

Čebele samotarke so zelo pomembne opraševalke divjih in kmetijskih rastlin, ogrožajo pa jih spremembe v okolju, ki jih povzročata predvsem intenzivno kmetijstvo in širjenje naselij.

  • Pomanjkanje hrane: travniki so danes skoraj brez cvetja zaradi zgodnjih in pogostih košenj ter večjega vnosa gnojil.
  • Pesticidi: veliko čebel umre zaradi uporabe pesticidov.
  • Pomanjkanje gnezdilnih mest: včasih je bil glavni gradbeni material les, strehe so bile krite s slamo in čebele samotarke so imele tako obilo možnosti za gnezdenje v takratnem urbanem okolju.

Pomagamo jim lahko s:

  • sejanjem in sajenjem ekoloških medovitih rastlin: vrtovi naj bodo čim bolj cvetoči,
  • postavljanjem hotelov za čebele: ti čebelam samotarkam dajejo možnost gnezdenja, mi pa v zameno dobimo dobrega opraševalca.

čebeleFoto: Getty Images

Rastline, ki jih oprašujejo čebele samotarke, so cinija, rožlin, kalifornijski mak, kozmeja, ožepek, mnogocvetni volčji bob, ognjič, navadna dobra misel, origano, barvna kamilica, sončnica, dišeči grahor, plavica …

Slovensko imeMedovitostOpraševalci
 Astredobračmrlji
Bazilikaodličnačmrlji
Cinijadobračebele samotarke
Borečzelo dobračmrlji
Rožlindobračebele samotarke
Drobnjaksrednjačmrlji
Kalifornijski makzelo dobračebele samotarke
Navadni komarčekdobračmrlji
Korianderdobračmrlji
Kozmejaodličnačebele samotarke
Ožepekodličnačebele samotarke
Mnogocvetni volčji bobdobračebele samotarke
Navadna melisazelo dobračmrlji
Modrocvetna kaduljazelo dobračebele samotarke
Ognjičdobračebele samotarke
Navadna dobra misel, origanodobračebele samotarke
Barvna kamilicadobračebele samotarke
Sončnicazelo dobračebele samotarke
Timijanzelo dobračmrlji
Travniška kaduljazelo dobračmrlji
Ameriški slamnikdobračrmlji
Dišeči grahordobračebele samotarke
plavicaZelo dobračebele samotarke
Mešanica cvetoči travnik – manjše pakiranjeZelo dobračebele samotarke
Mešanica cvetoči travnik – večje pakiranjeZelo dobračebele samotarke
Samen Maier Slovenija

Ne pozabite na čmrlje

Izvrstni opraševalci so tudi čmrlji, ki so v senci čebel pogosto prezrti in o katerih pravzaprav vemo zelo malo. A prav je, da spoznamo tudi njih.

  • Čmrlji so dejavni in lahko letajo tudi pri nizkih temperaturah (nižjih od pet stopinj Celzija), v vetru in dežju (to je še zlasti pomembno spomladi za opraševanje zgodaj cvetočih rastlin in rastlin, ki so razširjene na območjih z višjo nadmorsko višino).
  • Večina vrst je dejavnih od zgodnjega jutra do poznega večera.
  • Čmrlji imajo v primerjavi s čebelo daljši jeziček, zato bolje oprašijo cvetove, ki imajo medovnike skrite globoko v cvetu.
  • Zaradi dobre odlačenosti so zelo dobri prenašalci cvetnega prahu.
  • Za čmrlje je značilno močno stresanje cvetov, kar poveča sproščanje cvetnega prahu in izboljšuje oprašitev. To je zelo pomembno pri opraševanju paradižnika.
  • Čmrlji so pri opraševanju zelo hitri, v časovni enoti obiščejo veliko več cvetov kot čebela.
  • Čmrlji so prisotni tudi visoko v gorah, kjer čebel ni več.

čmrljiFoto: Getty Images

ime rastlinemedovitostpovezava na BIO semena
 Astredobrahttp://www.samen-maier.si/?s=astre&post_type=product
Bazilikaodličnahttp://www.samen-maier.si/?s=bazilika&post_type=product
Borečzelo dobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-borec/
Drobnjaksrednjahttp://www.samen-maier.si/product/bio-drobnjak-twiggy/
Korianderdobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-koriander/
Melisazelo dobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-citronska-melisa/
Modrocvetna kaduljazelo dobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-citronska-melisa/
Timijanzelo dobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-timijan/
Ameriški slamnikdobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-ameriski-slamnik/
Mešanica cvetoči travnik – manjše pakiranjeZelo dobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-cvetoci-travnik/
Mešanica cvetoči travnik – večje pakiranjeZelo dobrahttp://www.samen-maier.si/product/bio-cvetoci-travnik-za-100-m2/
Samen Maier Slovenija

Tako kot čebele tudi čmrlje ogrožajo spremembe v okolju, ki jih povzroča predvsem intenzivno kmetijstvo:

Pomanjkanje hrane: travniki so danes skoraj brez cvetja zaradi zgodnjih in pogostih košenj ter večjega vnosa gnojil.

Pesticidi: veliko čmrljev umre zaradi prisotnosti in uporabe pesticidov na kmetijskih površinah.

Pomanjkanje gnezdilnih mest: travniki, polja in njive se danes večinoma obdelujejo s težkimi stroji, ki poteptajo talna gnezda čmrljev. Površine se obdelujejo intenzivno, v krajini izginjajo mejice in z njimi tudi nadzemna gnezdilna mesta čmrljev. Gnezdilnih mest primanjkuje tudi na vrtovih.

Pomagamo jim lahko enako kot čebelam: s sejanjem in sajenjem ekoloških medovitih rastlin in postavljanjem hotelov za čmrlje.

Rastline, ki jih oprašujejo čmrlji, so astre, bazilika, boreč, drobnjak, koriander, melisa, modrocvetna kadulja, timijan …

Urška BregarFoto: osebni arhiv

Vrtnarske nasvete na Siol.net pripravlja vodja Samen Maier Slovenija Urška Bregar, magistrica poslovnih ved in diplomirana inženirka gozdarstva.

https://siol.net/dom/vrt-in-okolica/kako-lahko-sami-pomagamo-cebelam-525816