preloader

MOTOVILEC

Motovilec pridelujemo zaradi njegovih listov v listni rozeti, ki so idealen nadomestek listov drugih solatnic, ki jih Slovenci tako pogosto in radi uživamo čim dlje preko leta. Motovilec vsebuje mnoge hranilne snovi, veliko vitaminov in mineralov. Majhne rozete z gladkimi lističi so prijetnega okusa in so bogati vir  vitamina C in železa. Je zelenjadnica, ki jo v glavnem začnemo pobirati od septembra ter vse do marca prihodnje leto, saj je motovilec odporen na nizke zimske temperature. Če ga posejemo v rastlinjak so možnosti za daljšo oskrbo s to solatnico še večje. Je rastlina kratkega dneva in potem, ko se začne zima poslavljati s prihajajočo pomladjo kaj kmalu uide v cvet.

 

Zgodnje setve v avgustu

Čas za setev nastopi že od sredine avgusta dalje, a glavnino setve motovilca opravimo proti koncu tega meseca in potem še v septembru ter vse dokler tla v oktobru ali novembru ne zamrznejo.

Sicer pa priporočam, da v vrtu sejemo motovilec v več terminih, saj se bomo na takšen način potem veliko dlje in terminsko v daljšem obdobju oskrbovali z njim. Ponavadi ga sejemo za predposevki kot so zgodnji krompir, zgodnje kapusnice (zelje, brokoli, cvetača, kolerabica, …), čebulnice (česen, čebula), korenček, rdeča pesa oz. vse preostale zelenjadnice, ki do časa setve pravočasno zapustijo gredice. Motovilca ni priporočljivo sejati na površine, kjer so pred tem rasle kakršne koli druge solatnice, kot je glavnata solata, berivka. Solatnice niso ugoden predposevek zaradi možnosti prenosa različnih bolezni, nevarne tudi za motovilec. V kolobarju motovilca ne sejemo na isto površino prej kot po treh letih presledka.

 

Sorte motovilca

Posebno pozornost namenimo izbiri sorte.  Ni namreč vseeno ali je motovilec sposoben narediti velike liste in bujne rozete z obilico stranskih poganjkov v njej ali pa je rozeta enostavna in sorta nima posebej poudarjene sposobnosti tvorbe bujnih listnih rozet.  V primeru setve motovilca holandskega tipa, ki je sposoben oblikovati velike liste in bujno olistane rozete je še posebej pomembno, da ga sejemo redkeje, če ga posejemo povprek na gredo ali pa ga sejemo v vrstice, kjer bo imel na voljo dovolj prostora za svojo rast in razvoj. Za sorte motovilca v tipu ljubljanskega velja, da ne oblikujejo bujnih in tako močno razraščenih listnih rozet, predvsem pa so listi bolj kompaktni in zbiti. Zato Slovenci zelo pogosto posegamo po slovenski sorti ‘žličar’ ali ‘ljubljanski motovilec’, kot pa po sortah holandskega tipa.

 

Direktna setev ali sadike

Motovilec v vrtovih ponavadi sejemo direktno na grede. Pri tem velja, da ga lahko sejemo v vrste ali na povprek. Zaradi izkoristka prostora ga najpogosteje sejemo povprek. Pri takšni setvi velja opozorilo, da ne sejemo pregosto, saj bodo rastline motovilca vsaka zase po vzniku potrebovale dovolj življenjskega prostora za svojo rast in oblikovanje kakovostnih listnih rozet in listov, ki jih bomo uporabljali za prehrano.

Medvrstni prostor pri setvi motovilca naj bo vsaj 10 ali še bolje 15 cm. Če pa sejemo motovilec ljubljanskega tipa, ki oblikuje manj bujne rastline, lahko zasnujemo gostejše posevke. V nobene primeru ni priporočljivo imeti več kot 600 rastlin na kvadratnem metru. Sicer pa v sodobnem vrtnarstvu tudi motovilec vedno pogosteje pridelujmo s pomočjo v gojitvenih ploščah vzgojenih sadik. Le te so potem primerne za presajanje na stalno mesto v gredo, ko imajo vsaj 4 do 6 listov in jih običajno posadimo v vrste.

 

Seme naj bo staro

Za setev motovilca uporabimo lansko seme in nikoli ne sejemo tistega semena, ki smo ga pridelali v tisti sezoni, ko bi ga v poletju oz. jeseni želeli že sejati. Če starega semena nimamo več, se priporoča, da ga za nekaj dni zamrznemo ali za teden dni shranimo v papirnati vrečici v hladilniku. Velja tudi vedeti, da motovilčevo seme kali tudi 14 dni in več. Po setvi na grede je zaradi hitrega in dobrega vznika posejano površino priporočljivo neposredno na tla prekriti z vlakninasto prekrivko ali do vznika na primer s časopisnim papirjem, ker v dolgih poletnih dneh tema vzpodbudi hitrejši vznik posejanega semena motovilca. Sicer pa je pomen obeh omenjenih prekrivk v zadrževanju talne vlage in preprečevanju zbijanja tal ob močnejših poletnih nalivih.

 

Plevel mu je velik konkurent

V pridelavi motovilca je potrebno posebej pozorno spremljati tudi rast plevelov, ki jim lahko rečemo tudi glavna ovira za rast posejanih semen motovilca. Zato se mnogi pridelovalci raje odločajo za setev motovilca v vrste ali zasnovo posevka s pomočjo vzgojenih sadik s koreninsko grudo. V medvrstnem prostoru je zatiranje vzniklih plevelov z mehansko obdelavo veliko bolj enostavno in hitro opravljeno. Sicer pa je motovilec zelo nezahtevna zelenjadnica, ki ne potrebuje posebnega dodatnega gnojenja, namakamo pa jo le v času takoj po setvi. Z zalivanjem posejanih gred z motovilcem le temu omogočimo hiter vznik, sicer pa pazimo, da se tla v posevku motovilca ne izsušijo preveč tudi v jeseni, saj lahko premalo talne vlage motovilcu, ki ima zelo plitev koreninski sistem, onemogoči rast in pripravo na zimski čas in prezimljanje.

 

Idealen tako jeseni kot tudi pozimi

Motovilec dobro prezimi, pazimo le da mu na zmrznjene liste ne sije sonce. Za svojo rast ne potrebuje veliko toplote in ni toplotno zahtevna rastlina, zato ga lahko gojimo na prostem pa tudi v topli gredi ali rastlinjaku. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4oC. Brez posebnih težav prezimi tudi pri temperaturah do -15oC. Prezimitev je odvisna od razvitosti rastline in tudi od sorte motovilca.

Če bomo v avgustu s setvijo pohiteli, bomo prve rozete listov motovilca rezali že  v poznem septembru ter potem še kasneje v jeseni ter vse dokler nas ne prehiti zmrzal in snežna odeja, ki nam v zimi fizično prepeči možnost rezanja in nabiranja motovilca za prehrano. Motovilec je odlična jesensko zimska solatnica, ki ne bi smela manjkati na noben vrtu. Slovenci se lahko med drugim ponašamo tudi z dvema avtohtonima sortama motovilca – ljubljanski in žličar. In ni nobena posebnost, ko ju srečamo na mnogih slovenskih gredah in vrtovih.

 

 

 

Igor ŠKERBOT, univ.dipl.inž.agr