ČMRLJI

ČMRLJI

So izredno pomembni opraševalci divjih in kmetijskih rastlin:

• čmrlji so dejavni in lahko letajo tudi pri nizkih temperaturah (nižjih od 5°C), v vetru in dežju (to je še zlasti pomembno spomladi za opraševanje zgodaj cvetočih rastlin in rastlin, ki so razširjene na območjih z višjo nadmorsko višino)
• večina vrst je dejavnih od zgodnjega jutra do poznega večera;
• čmrlji imajo v primerjavi s čebelo daljši jeziček, zato bolje oprašijo cvetove, ki imajo medovnike skrite globoko v cvetu;
• zaradi dobre odlačenosti so zelo dobri prenašalci cvetnega prahu;
• za čmrlje je značilno močno stresanje cvetov, kar poveča sproščanje cvetnega prahu in izboljšuje oprašitev. To je npr. zelo pomembno pri opraševanju paradižnika;
• čmrlji so pri opraševanju zelo hitri, v časovni enoti obiščejo veliko več cvetov kot čebela;
• čmrlji so prisotni tudi visoko v gorah, kjer čebel ni več.

Čmrlje ogrožajo spremembe v okolju, ki jih povzroča predvsem intenzivno kmetijstvo:

POMANJKANJE HRANE: travniki so danes skoraj brez cvetja, zaradi zgodnjih in pogostih košenj, ter večjega vnosa gnojil

PESTICIDI: veliko čmrljev umre zaradi uporabe pesticidov

POMANJKANJE GNEZDILNIH MEST: travniki, polja in njive se danes večinoma obdelujejo s težki stroji, ki poteptajo talna gnezda čmrljev. Površine se obdelujejo intenzivno, v krajini izginjajo mejice in z njimi tudi nadzemna gnezdilna mesta čmrljev. Gnezdilnih mest primanjkuje tudi na vrtovih.

Pomagamo jim lahko s:

SEJANJEM IN SETVIJO EKOLOŠKIH MEDOVITIH RASTLIN: vrtovi naj bodo čim bolj cvetoči

POSTAVLJANJEM HOTELOV ZA ČMRLJE: hotel privabi čmrlje, mi jim s tem nudimo možnost   varnega gnezdenja oni pa nam pomagajo pri opraševanju rastlin.

v Skandinaviji živi nekaj vrst čmrljev, ki nabirajo hrano le na eni vrsti rastlin in jih s tem oprašujejo. Tako sta vrsta čmrljev in vrsta rastline neposredno pomembna za obstoj drug drugega. Povzeto po Løken, 1973[i].

[i] Løken, A. (1973): Studies on Scandinavian bumblebees. Norsk eutomdogisk tidsskrift, 20: 1-218.