preloader

ČESEN

V Sloveniji je tradicija pridelave česna že stoletja dolga. To potrjujeta tudi dve priznani sorti česna, kot avtohtoni sorti. Že od nekdaj smo ga Slovenci in to nadaljujemo še danes, ko česen ponovno pridobiva ugled tako med pridelovalci kot potrošniki.

Nekaj o sortah česna

Že omenjena tradicija pridelave je Slovencem iz davnine pustila posebno mesto tudi pri česnu (Allium sativum L.), kjer imamo dve avtohtoni sorti ‘Ptujski jesenski’ in ‘Ptujski spomladanski’. Med novimi sortami v Sloveniji se uveljavlja nova slovenska sorta ‘Anka’ z manjšimi in intenzivno rdeče obarvanimi luskolisti na strokih česna. Med profesionalnimi sortami poznamo sorte ‘Messidor’, ‘Messidrome’, ‘Sprint’, ‘Vayo’, ‘Garpek’, ‘Garcua’, ‘Gardacho’, ‘Gardos’, ‘Arno’ in druge. Sicer mnogi vrtnarji sadijo česen iz vsako leto skrbno odbranega, lastnega, domačega semena.

 

Saditi česen jeseni ali spomladi?

Česen je občutljiv na dolžino dneva. Ozimni česen tako sadimo že od oktobra dalje. Zato ga tudi poimenujemo ozimni ali jesenski česen. Prezgodnje sajenje ob koncu avgusta ali v zgodnjem septembru ni dobro, dobimo preveč olistane česnove rastline, ki na nizke temperature niso dobro pripravljene in odporne. Sajenje vseeno opravimo dovolj zgodaj v oktobru, ko se lahko posajeni stroki še pred zimo dobro ukoreninijo. Za oblikovanje glavic česna so nujno potrebne nizke zimske temperature. Mnogi opravijo tudi sajenje spomladanskega česna že v pozni jeseni in ne spomladi. Vzrok za takšno odločitev je pridelek lepših strokov česna. S tem se izognemo pogojem suhe ion v pomlad podaljšane zime, ko so tla predolgo zamrznjena in preprečujejo sajenje strokov spomladanskega česna vse do odmrznitve tal. Sajenje spomladanskega česna bi naj opravili najkasneje do konca marca. Prepozno sajenje v aprilu in maju (dolg dan, visoke dnevne temperature) zavira razvoj česnovih strokov v glavici česna,  ki ima razvito lažno steblo. Zato tudi jari česen raje sadimo v jeseni, potem, ko smo najprej posadili ozimnega.

 

Ozimni ali jari česen?

Poglavitna prednost ozimnega česna je, da ponavadi oblikuje debelejše glavice, v katerih je manj, bolj debelih strokov. Zato ga imamo radi, ker je občutek pridelati večje glavice in stroke boljši. A ozimni česen ima manj izrazit okus in se slabše skladišči. Medtem, ko jari česen oblikuje manjše glavice z večjim številom bolj drobnih, aromatičnih strokov.

 

Pred sajenjem   

Dobro pripravimo tla. Priporočamo jih skrbno prekopati (lopata, prekopalnik) ali jih orjemo. To opravimo vsaj 10 do 14 dni pred sajenjem takoj po spravilu pozno poletnih zelenjadnic. Za sajenje jarega česna bolj spomladi je nujna osnovna obdelava tal že v jeseni in brazde poravnavati tik pred spomladanskim sajenjem. Hkrati z obdelavo tal opravimo tudi osnovno gnojenje. Česen je za hranila nezahteven, a kljub vsemu potrebuje 75 kg N/ha, 90 kg P2O5/ha in 150 kg K2O/ha. Obilnejšega gnojenja, s svežimi organskimi gnojili tik pred sajenjem, ne prenaša in ne mara. Zato mu osnovna hranila lahko damo tudi v obliki peletiranih organskih gnojil. Pred sajenjem dodajamo tudi ustrezne in manjkajoče količine hranil iz mineralnih fosfor – kalij (PK) gnojil. Gnojenje z dušikom v česnu opravimo  spomladi v več obrokih.

 

Posadimo česen

Iz za sajenje odbranih česnovih glavic, z delitvijo ali stročkanjem pridobimo stroke tik pred sajenjem. V glavici česna so za sajenje najbolj primerni zunanji in debelejši stroki česna, ker debelina stroka nakazuje velikost bodoče česnove glavice. Ozimne sorte česna sadimo na medvrstno razdaljo 20 do 25 cm ter v  vrsti na 7 do 10 cm narazen, jarega lahko v vrsti sadimo gosteje (5 do 8 cm). Sadilno razdaljo v  in med vrsto prilagodimo načinu kasnejše obdelave tal, ko je po koncu zime, spomladi priporočljivo vsaj 2 do 3 kratno okopavanje česna, še preden bo strnil vrste.  Česen sadimo 5 do 7 cm globoko oziroma dva do trikrat tako globoko, kot je debel strok. Če bo jesen ugodna in topla bo ob ustrezni talni vlagi česen za vznik potreboval do 21 dni. Bolje je, da ima česen pred zimo oblikovan le list ali dva oziroma, da kali počasi, se raje dobro ukorenini in oblikuje močan koreninski sistem s katerim bo spomladi ob ponovni rasti hitro in dobro oblikoval stroke v glavici česna.

 

 

Igor ŠKERBOT, univ.dipl.inž.agr